APDEJT.si

Ameriško ministrstvo za trgovino je odobrilo izvoz več deset tisoč naprednih polprevodniških čipov za umetno inteligenco ameriške izdelave podjetjema G42 v Abu Dabiju (Združeni Arabski Emirati) in Humain, ki ga podpira savdska vlada. Obe podjetji načrtujeta velike podatkovne centre v svojih državah.

Microsoft je podpisal petletno pogodbo v vrednosti 9,7 milijarde dolarjev s ponudnikom storitev umetne inteligence v oblaku IREN za dostop do Nvidijinih čipov. Poleg tega sta OpenAI in Amazon sklenila 38 milijard dolarjev vredno pogodbo, ki bo omogočila, da bo OpenAI svoje sisteme umetne inteligence poganjal na Amazonovih storitvah računalništva v oblaku.

Ameriški mediji poročajo, da naj bi tajvanski TSMC, vodilni proizvajalec polprevodnikov, v prihodnjih treh letih prekosil rast delnic Nvidie, podjetja, ki dominira na trgu grafičnih procesorjev (GPU). Pričakuje se, da bo TSMC do leta 2027 postal podjetje s tržno kapitalizacijo 3 bilijone dolarjev, s čimer bi se pridružil velikanom, kot so Apple, Nvidia in Microsoft, predvsem zaradi povečanih izdatkov na področju umetne inteligence (UI).

Po poročilih, da naj bi Trumpova administracija razmišljala o prevzemu lastniških deležev v podjetjih za kvantno računalništvo v zameno za zvezna sredstva, so delnice teh podjetij poskočile. Poročali so, da naj bi najmanj pet podjetij razmišljalo o sprejetju državnega denarja v zameno za morebitne prihodnje dobičke.

ZDA so dodale ducat kitajskih podjetij na seznam omejitev trgovine zaradi njihove domnevne vloge pri omogočanju nakupa in uporabe ameriških komponent in tehnologije, ki se nahajajo v oboroženih dronih, za katere se govori, da jih upravljajo Hamas in Huti militanti. Ameriško ministrstvo za trgovino je v sredo sporočilo, da bo dodalo pet dodatnih kitajskih podjetij na seznam po informacijah, ki so se pojavile okoli 7. oktobra 2023.

Poleg že napovedanih carin na uvoz težkih in srednje težkih tovornjakov je sedaj znano, da ni jasno, ali bodo te carine veljale tudi za države, ki imajo trgovinske sporazume z ZDA. Mehika naj bi bila najbolj prizadeta, saj dobavlja 78% ameriških težkih tovornjakov.

Med Italijo in ZDA je izbruhnila »vojna testenin«, potem ko je ameriško ministrstvo za trgovino italijanske proizvajalce testenin obtožilo dampinga. Uvedena je bila nova kazenska carina v višini 91,74 odstotka, kar skupaj z že obstoječo carino v višini 15 odstotkov pomeni skupno obremenitev skoraj 107 odstotkov. Italijanski proizvajalci testenin so zaradi tega zelo zaskrbljeni.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je odpravila omejitve glede izvoza civilnega orožja, ki jih je uvedla prejšnja Bidnova administracija. Odprava pravil omogoča prodajo orožja v 36 držav, ki so bile označene kot visokorizične zaradi možnosti preusmeritve orožja h kriminalcem in teroristom. Odločitev je sprožila zaskrbljenost zaradi morebitne zlorabe orožja.

Ameriško gospodarstvo je v drugem četrtletju raslo hitreje od pričakovanj, z revidirano stopnjo rasti 3,8 %. To je najboljši rezultat v zadnjih dveh letih, saj je prvotna ocena 2,96 % revidirana navzgor. Urad za gospodarsko analizo poroča, da je bila rast BDP revidirana že drugič.

Združene države Amerike in Evropska unija so dosegle trgovinski dogovor, ki znižuje ameriške avtomobilske tarife za izvoz iz EU. Po dokumentu ameriškega ministrstva za trgovino, objavljenem na cash.ch, derstandard.at in kleinezeitung.at, se carine znižujejo retroaktivno od 1. avgusta, in sicer z 27,5 % na 15 %.

Administracija ZDA razmišlja o uvedbi letnih dovoljenj za izvoz opreme za proizvodnjo čipov v tovarne Samsung Electronics in SK Hynix na Kitajskem. Ta predlog bi lahko nadomestil sedanje izjeme, ki jih je odobrila administracija Bidna in Harris. Uradniki ameriškega ministrstva za trgovino so ta predlog predstavili korejskim kolegom. Cilj je ohraniti nadzor nad izvozom tehnologije in zagotoviti, da se ne uporablja v vojaške namene ali škoduje nacionalni varnosti ZDA.

Ameriško gospodarstvo je v drugem četrtletju raslo hitreje od prvotnih poročil. Ministrstvo za trgovino je rast BDP revidiralo navzgor na 3,3-odstotno letno stopnjo med aprilom in junijem. Rast je bila pospešena predvsem zaradi povečanih naložb v podatkovne centre, kar je povzročilo preobrat v uvozu, ki je v prvem četrtletju znižal BDP.

Švicarsko gospodarstvo naj bi v prihodnjem letu raslo počasneje od pričakovanj, predvsem zaradi visokih uvoznih carin, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump. Državni sekretariat za gospodarske zadeve ocenjuje, da bo gospodarska rast letos znašala 1,2 %, naslednje leto pa 0,8 %.

Prodaja novih enodružinskih hiš v ZDA je julija nekoliko upadla, a je kljub temu presegla pričakovanja ekonomistov. Kljub temu, da je prišlo do razočaranja pri prodaji, so jo spodbudile agresivne spodbude graditeljev in znižanja cen. Ministrstvo za trgovino je poročalo o sezonsko prilagojeni letni stopnji prodaje 652.000 enot, kar je 0,6 % manj kot junija in 8,2 % manj kot leto prej. Julija je prišlo do rekordnih odpovedi in padca gradbenih dovoljenj za enodružinske hiše.

Ameriško ministrstvo za trgovino je sprožilo preiskavo v skladu z oddelkom 232 o nacionalni varnosti glede uvoženih vetrnih turbin in njihovih delov. Preiskava, ki se je tiho začela 13. avgusta in je bila javno objavljena kasneje, bi lahko privedla do dodatnih carin na uvožene vetrne turbine poleg že uvedenih 50-odstotnih dajatev.

Ameriško ministrstvo za trgovino je sprožilo preiskavo o nacionalni varnosti glede uvoza vetrnih turbin in njihovih komponent. Ta poteza sovpada s širšo politiko Bele hiše, ki kritično gleda na vetrno energijo in preveliko odvisnost od tujih dobavnih verig, še posebej iz Kitajske. Preiskava sledi odločitvi Bele hiše o podaljšanju 50-odstotnih carin na jeklo in aluminij, ki veljajo tudi za vetrne turbine in njihove komponente.

Nekdanji predsednik Trump je izrazil željo, da bi ZDA imele delež v podjetju Intel. Medtem pa ministrstvo za trgovino ZDA razmišlja o možnosti lastniškega vstopa v Intel in druge proizvajalce čipov. Poleg tega je Trumpova administracija napovedala, da bo 50-odstotna carina na aluminij, ki jo je uvedel Trump, zdaj veljala za 400 dodatnih kategorij izdelkov.

Geraldo Alckmin, podpredsednik Brazilije, je izjavil, da bi nova ureditev ameriškega ministrstva za trgovino lahko povečala konkurenčnost brazilskih izdelkov v ZDA za 2,6 milijarde ameriških dolarjev. Nacionalna konfederacija industrije (CNI) je sporočila, da bo v ZDA potekala misija, ki bo vključevala razprave o podatkovnih centrih in mineralih redkih zemelj.

Ameriški sekretar za trgovino Howard Lutnick preučuje možnost, da bi zvezna vlada ZDA pridobila lastniške deleže v podjetjih za proizvodnjo računalniških čipov, kot so Micron, TSMC in Samsung, v zameno za financiranje iz zakona CHIPS. Ta poteza sledi pogovorom o podobnem dogovoru z Intelom, kjer je bil predlagan 10-odstotni delež.

Administracija Donalda Trumpa je uvedla carine na dodatnih 407 izdelkov, kar je začelo veljati takoj. Med izdelki, ki so podvrženi 50-odstotnim carinam, so tudi vsakodnevni izdelki, kot so dezodoranti in noži za maslo. Podjetje Breville se je carinam izognilo z uvozom izdelkov pred aprilskim ukazom.

Primanjkljaj v trgovinski bilanci ZDA se je junija zmanjšal na najnižjo raven v zadnjih dveh letih, saj se je uvoz potrošniškega blaga močno zmanjšal. Trgovinski primanjkljaj s Kitajsko se je skrčil na najnižjo raven v zadnjih 21 letih. Carine so vplivale na krčenje storitvenega sektorja.

V Franciji je INSEE poročal o 1-odstotni rasti cen življenjskih potrebščin v juliju na letni ravni, kljub padcu cen energije. V ZDA pa je indeks cen osebne potrošnje (PCE) junija porasel za 0,3 %, kar je posledica zmerne rasti potrošnje, kot poroča Ministrstvo za trgovino. Čeprav obe državi beležita inflacijo, so razlike v vzrokih in obsegu opazne.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum se je optimistično odzvala na poročilo INEGI o 0,7-odstotni rasti mehiškega BDP v drugem četrtletju leta 2025. Poročilo je potrdilo realno rast bruto domačega proizvoda v tem obdobju.

Primanjkljaj v blagovni menjavi ZDA se je junija močno zmanjšal, kar je preseglo pričakovanja ekonomistov, saj se je uvoz bistveno zmanjšal. Ministrstvo za trgovino ZDA je poročalo o teh podatkih, ki jih ekonomisti in analitiki pozorno spremljajo. Medtem je ameriška zakladnica zbrala dodatnih 55 milijard dolarjev od carin Donalda Trumpa, pri čemer je večina teh sredstev prišla iz žepov ameriških korporacij, poroča The Wall Street Journal.

Kitajska je v zadnjem času prepovedala izstop iz države neimenovanemu uslužbencu ameriškega ministrstva za trgovino in tujemu izvršnemu direktorju podjetja Wells Fargo, kar je znova opozorilo na netransparenten pravosodni in varnostni sistem države. Washington je bil zaskrbljen zaradi uporabe teh prepovedi, vendar Peking trdi, da so zakonite, kar povzroča trenja v odnosih med državama.

Washington je potrdil pridržanje uslužbenca ministrstva za trgovino v Kitajski, ki je bil aretiran aprila in je bil »cilj prepovedi izstopa«. Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA spremlja primer in je v stiku s kitajskimi oblastmi, čeprav je uslužbenec v državo potoval »zasebno«.

Kitajska naj bi prepovedala odhod iz države državljanu ZDA, ki je zaposlen na ameriškem ministrstvu za trgovino. Uslužbenec je Kitajsko obiskal zaradi sorodnikov, dogodek pa predstavlja najnovejši primer uporabe prepovedi izhoda za tuje državljane s strani Pekinga. Ta incident se je zgodil v času, ko Kitajska in ZDA poskušata organizirati srečanje voditeljev, da bi obravnavali razlike glede trgovine.

Več kot 80 % članov Ameriškega poslovnega sveta s Kitajsko je leta 2024 ustvarilo dobiček na Kitajskem, kar kaže na zavezanost ameriških podjetij kitajskemu trgu, kljub obstoječim gospodarskim in političnim izzivom. Hkrati pa se je Kitajska odločila prepovedati izhod iz države uslužbencu ameriškega ministrstva za trgovino, kitajsko-ameriškemu uslužbencu urada za patente, kar povzroča dodatne napetosti v odnosih med ZDA in Kitajsko na področju nacionalne varnosti in trgovine.

Analitiki opozarjajo na podcenjenost tveganj, ki jih prinašajo obstoječe carine v Washingtonu, medtem ko so ameriške delnice prejšnji teden dosegle nove vrhunce. V ospredju so tudi poročila o zaslužkih vodilnih naftnih podjetij, saj ameriško vrtanje nafte stagnira, povpraševanje pa upada, kar vodi v zapiranje rafinerij. Hkrati se izteka čas za uvajanje čiste energije. Na azijsko-pacifiškem trgu valute se je japonski jen okrepil po volitvah na Japonskem, novozelandski dolar pa je padel zaradi indeksa cen življenjskih potrebščin. HSBC namiguje na morebitno intervencijo Banke Japonske pri tečaju USD/JPY med 155 in 160. Kitajski izvoz redkozemeljskih magnetov v ZDA se je po junijskem trgovinskem dogovoru povečal za 660 %, Kitajska pa je prepovedala vstop uslužbencu ameriškega ministrstva za trgovino.

Donald Trump je v drugem mandatu v Beli hiši ponovno začel uporabljati svojo značilno tarifno diplomacijo, ki preoblikuje globalno trgovinsko pokrajino. Medtem ko so bile uvedene obsežne nove dajatve za države, kot so Kitajska, Vietnam in Mehika, je Indonezija izjema. Hkrati je kitajsko zunanje ministrstvo pozvalo ZDA, naj se držijo pravil tržnega gospodarstva, saj Washington uvaja 93,5-odstotno protidampinško tarifo na grafit iz Kitajske. Peking oporeka trditvam, da je bil grafit nepošteno subvencioniran.

Prodaja na drobno v ZDA se je junija povečala za 0,6 % glede na prejšnji mesec, s čimer je presegla pričakovanja analitikov in si opomogla po majskem padcu za 0,9 %. Čeprav so splošni podatki o razpoloženju potrošnikov nakazovali na upad, so potrošniki ohranili močno nakupovalno moč. Del povišanja prodaje je pripisan tudi višjim cenam nekaterih izdelkov, ki so bili izpostavljeni carinjenju. Medletna rast prodaje je dosegla 3,9 %.